Mnenje zdravnika
Ribe so nenadomestljiv del naše prehrane, saj so bogate z beljakovinami in pomembnimi maščobnimi kislinami.
Beljakovine, ki so v ribah, imajo visoko biološko vrednost, saj vsebujejo vse bistvene aminokisline, ki jih organizem potrebuje za stalno rast in obnavljanje naših tkiv.
Maščobne kisline omega 3: eikosapentenolna kislina - EPA in dokosaheksaenolna kislina - DHA; vsaka posebej pomaga pri pomembnih funkcijah, kot sta preprečevanje arterioskleroze in tromboze. Poleg tega imata tudi visok protivnetni učinek, omogočata hitrejšo obnavljanje tkiv, varujeta živčni sistem in očesno mrežnico in še bi lahko naštevali. Ker organizem odraslega človeka ne more več proizvajati teh bistvenih maščobnih kislin in ker so ribe praktično edina hranilna snov, ki lahko človeku zagotovi ustrezno količino le-teh, postane razumljivo, zakaj večina strokovnjakov vztraja, da je za zdravo prehrano potrebno imeti 3-4 ribje obroke tedensko. Ribje meso poleg tega telesu zagotavlja veliko količino mineralov, na primer flora, selena, joda in fosforja (zadnjega je še posebej malo v drugih vrstah hrane), torej tistih mineralov, ki jih pogosto primanjkuje v naši prehrani in ki pomagajo pri delovanju krvožilnega, mišičnega in živčnega sistema.
Pri tem je potrebno tudi poudariti, da so tiste ribe, ki vsebujejo veliko količino maščob, kot na primer tuni, lososi in skuše, zelo bogate tudi z vitamini A, D in E.
Na žalost statistika dokazuje, da ljudje jedo premalo rib. Vzroki za takšne rezultate so različni, vendar pa so povezani predvsem z dvema dejavnikoma. Prvi je zagotovo poseben okus rib, saj so naše prehrambne navade od malih nog dalje nagnjene bolj k izbiri običajnih jedi, s tem pa zanemarjamo bolj okusno prehrano, ki temelji na ribah, sadju in zelenjavi. Drugi dejavnik pa je ta, da je ribje jedi težje pripraviti.
Ravno zaradi tega je še posebej privlačna ponudba konzerviranih ribjih jedi, ki zaradi preproste uporabe vsem ponujajo možnost odločitve za z ribami bogato prehrano. In ne samo to: poleg tega da so konzervirane ribje jedi zelo praktične za uporabo, so tudi izjemno okusne. Konzervirana tunina je le na pari kuhana riba z malo olja in soli, brez kakršnih koli dodatkov, zato je tudi primerna za najrazličnejše jedi – lahko jo uporabljamo kot omako za testenine, za bogate solate, pa tudi za glavne jedi ter tople in hladne priloge. Ne le da ima tunina v konzervi visoko hranilno vrednost, temveč ponuja tudi dobro možnost za pripravo ribjih jedi tistim, ki nimajo časa za pripravo svežih ali zamrznjenih rib. Konzervirana tunina je lahko vedno del zdravih in okusnih jedi.
Potrošnikom je na voljo tudi tunina v naravnem soku, ki je poleg tunine v oljčnem olju nadvse primerna za nizkokalorične diete, saj vsebuje manj kot 1 odstotek maščob in ima tudi nizko energetsko vrednost – le 107 kilokalorij v 100 gramih izdelka.
Tisti potrošniki, ki morajo omejiti porabo soli, ki jo konzervirana tunina vsebuje zaradi okusa, lahko tunini dodajo le neslano zelenjavo oziroma ne solijo tistih jedi, ki jim tunino dodajo. Pri otrocih, ki imajo velikokrat zelo radi okus tunine, je lahko ravno konzervirana tunina prvi korak k naklonjenosti ribjim okusom.
Beljakovine, ki so v ribah, imajo visoko biološko vrednost, saj vsebujejo vse bistvene aminokisline, ki jih organizem potrebuje za stalno rast in obnavljanje naših tkiv.
Maščobne kisline omega 3: eikosapentenolna kislina - EPA in dokosaheksaenolna kislina - DHA; vsaka posebej pomaga pri pomembnih funkcijah, kot sta preprečevanje arterioskleroze in tromboze. Poleg tega imata tudi visok protivnetni učinek, omogočata hitrejšo obnavljanje tkiv, varujeta živčni sistem in očesno mrežnico in še bi lahko naštevali. Ker organizem odraslega človeka ne more več proizvajati teh bistvenih maščobnih kislin in ker so ribe praktično edina hranilna snov, ki lahko človeku zagotovi ustrezno količino le-teh, postane razumljivo, zakaj večina strokovnjakov vztraja, da je za zdravo prehrano potrebno imeti 3-4 ribje obroke tedensko. Ribje meso poleg tega telesu zagotavlja veliko količino mineralov, na primer flora, selena, joda in fosforja (zadnjega je še posebej malo v drugih vrstah hrane), torej tistih mineralov, ki jih pogosto primanjkuje v naši prehrani in ki pomagajo pri delovanju krvožilnega, mišičnega in živčnega sistema.
Pri tem je potrebno tudi poudariti, da so tiste ribe, ki vsebujejo veliko količino maščob, kot na primer tuni, lososi in skuše, zelo bogate tudi z vitamini A, D in E.
Na žalost statistika dokazuje, da ljudje jedo premalo rib. Vzroki za takšne rezultate so različni, vendar pa so povezani predvsem z dvema dejavnikoma. Prvi je zagotovo poseben okus rib, saj so naše prehrambne navade od malih nog dalje nagnjene bolj k izbiri običajnih jedi, s tem pa zanemarjamo bolj okusno prehrano, ki temelji na ribah, sadju in zelenjavi. Drugi dejavnik pa je ta, da je ribje jedi težje pripraviti.
Ravno zaradi tega je še posebej privlačna ponudba konzerviranih ribjih jedi, ki zaradi preproste uporabe vsem ponujajo možnost odločitve za z ribami bogato prehrano. In ne samo to: poleg tega da so konzervirane ribje jedi zelo praktične za uporabo, so tudi izjemno okusne. Konzervirana tunina je le na pari kuhana riba z malo olja in soli, brez kakršnih koli dodatkov, zato je tudi primerna za najrazličnejše jedi – lahko jo uporabljamo kot omako za testenine, za bogate solate, pa tudi za glavne jedi ter tople in hladne priloge. Ne le da ima tunina v konzervi visoko hranilno vrednost, temveč ponuja tudi dobro možnost za pripravo ribjih jedi tistim, ki nimajo časa za pripravo svežih ali zamrznjenih rib. Konzervirana tunina je lahko vedno del zdravih in okusnih jedi. Potrošnikom je na voljo tudi tunina v naravnem soku, ki je poleg tunine v oljčnem olju nadvse primerna za nizkokalorične diete, saj vsebuje manj kot 1 odstotek maščob in ima tudi nizko energetsko vrednost – le 107 kilokalorij v 100 gramih izdelka.
Tisti potrošniki, ki morajo omejiti porabo soli, ki jo konzervirana tunina vsebuje zaradi okusa, lahko tunini dodajo le neslano zelenjavo oziroma ne solijo tistih jedi, ki jim tunino dodajo. Pri otrocih, ki imajo velikokrat zelo radi okus tunine, je lahko ravno konzervirana tunina prvi korak k naklonjenosti ribjim okusom.
PROF. ALFREDO VANOTTI
zdravnik kirurg
· Profesor dietetike in nutricionistike – Medicinska fakulteta – Državna univerza in Univerza Bicocca Milano
· Predsednik Italijanske organizacije za dietetiko in nutricionistiko (Assoc. Italiana Dietetica e Nutrizione - ADI), Lombardija in Švica
